Compay Segundo - Calle Salud
Warner, 19979V tem poletju so generacije našle skupni jezik: smrkljica lahko vzdihuje, o, latino, to je godba in pol, pa se ji pred očmi bliska angelski obraz Rickyja Martina, njena starša pa lahko le strinjaje kimata, res, res in si predstavljata v stolpec postavljen logotip, ki vsebuje magične črke Buena Vista Social Club. Nekaj, kar se je začelo kot izlet gospoda Ryja Cooderja v Havano in igranje s tamkajšnjimi pozabljenimi in večji del še komaj živimi veterani, je najprej obrodilo odlično ploščo, potem pa obnorelo svet. Pognalo je sto in eno franšizo, vključno s filmom - v Ameriki je štartal Buena Vista Social Club režiserja Wima Wendersa, katerega zadnji filmi dajo slutiti , da že ne ve že čisto kaj bi s sabo, kaj šele s filmom. Prvi, ki je izkoristil pospešek je bil Compay Segundo, ki je krenil v pospešeno izdajanje novih plošč in koncertiranje po svetu. S stavkom "Me veseli, da ste še vedno tukaj", je pričel nedavni koncert v Mehiki, kamor se je enaindevetdesetletni pevec vrnil prvič po letu 1938. Na Calle Salud (Warner, distribucija Nika) je vrhunski obrtnik - ničesar ne manjka in ničesar ni preveč. Svoja leta prekrije s pomočjo drugih pevcev, uvede zadosti gostov, da ni dolgčas, glasbeniki so vrhunski - po drugi strani pa, v zaporedju sem poslušal tri njegove zadnje plošče in malo imam zadosti. Gre pa seveda za čisto osebno prezasičenost, Compay je kot vlak, ki vozi po voznem redu. Vstopite, uživate v vožnji, prej ali slej pa pride čas za izstop in iskanje drugega prevoznega sredstva.
Nedelo, 8/1999