Nick Cave – The Secret Life of the Love Song
King Mob, 2000Ženska: Ljubljeni Nick se mi je končno vrnil. Ne rabi spremljevalne skupine, še glasbene spremljave ali prepevanja ne; zadostuje le zven njegovega glasu. Šepeta mi resnice iz globin pesniške duše in komaj si upam vdihniti, da ga ne bi preglasila. Da, ljubezenska pesem je res Božja luč! Da, ljubezenska pesem je vedno žalostna pesem! Kako dolgo sem to že čutila; le Umetnik zmore izreči neizrekljivo! Ne samo govoriti, raje vonjati mojo dušo in ustvariti bližino, globoko, neubranljivo, narejeno samo za naju dva. Očetova smrt, prvo branje Svetega pisma, potem Bog! Ljubezenska pisma! In spet BOG! "Srečen sem, da sem nesrečen!" Ooooooo! Nick, ti si za zmerom! Ne tako kot prostaki, s katerimi sem prisiljena živeti!
Moški: Očitno v predalih niso našli drugega, pa so izdali dve predavanji, vmes pa natrosili nekaj komadov, po večini že objavljenih, a v novih verzijah. Packi, namenoma jih niso označili, tako, da moramo poslušati tisto vmesno govorjenje. Če bi se našla vsaj dobra duša, ki bi objavila začetke (West Country Girl - 0:00, People Ain't No Good - 4:17, Sad Waters – 18:57, Love Letter – 31:06, Far From Me – 42:53) ali pa še bolje, kak zagnanec, ki bi komade izrezal in izdal kot single! Babe bodo itak kupile vse, samo da bo zraven zadosti njegovih slik. Ti poeti se delajo trpeče iskalce besede (pravi: štiri mesece za en komad!), v resnici pa vsi vemo, da so lenobe, ki se jim še vrstice ne ljubi napisati čisto do desnega roba. Zdaj pa še peti nočejo več.
Nedelo, 4/2000