Natacha Atlas - Something Dangerous
Mantra, 2003Zagnani oboževalci pa res znajo zapisati kako krepko. Pred časom sem na neki spletni strani o Natachi prebral, kako je zdaj že res čas, da postane megazvezda in če se ji ne posreči z naslednjo ploščo, lahko kar spakira kovčke. Nakar je te dni izšla plošča Something Dangerous in po prvem poslušanju sem se lahko le vprašal: mar je avtorica prenapetega oboževalca vzela resno? Natacha izdaja solo plošče že skoraj desetletje in na vseh je poskušala v glasbi izraziti svojo multikulturnost, v katero je bila rojena; arabsko-židovsko-evropska naveza se je izkazovala v mešanici tradicionalnih orientalskih zvokov, križanih s plesno glasbo zahoda. Aja, resnici na ljubo: na vsaki plošči je nihala med zanimivimi komadi in podaljški namenjenimi večanju prve številke, ki jo zagledate na prikazovalniku, ko vtaknete CD v predvajalnik. Prejšnja plošča, Ayeshteni, ki je neznanega oboževalca tako navdušila, je bila bolj obrnjena proti Orientu, zadnji izdelek pa je očitno ameriško usmerjen izvozni artikel. Začne se dobro, z uspavanko, ki je hrati tudi osebna izkaznica: tole je moj glas, občudujte me. In ga, seveda, podloženega z ogromnimi godali, vsega elegantnega. Nakar slišimo reggae,pa dub in ugotovimo, da bo očitno vsak komad pripadal drugi zvrsti, vključno z bollywoodom in popevkarstvom. Mešanje zvrsti mi, osebno, skoraj vedno ustreza, le tokrat je slišati, kot bi šlo za omnibus ploščo večih avtoric – za primerno ilustracijo preskakujte pri poslušanju med skladbami z začetka in konca in razlika bo očitna. A ta plošča se ne konča, marveč zvodeni – v nekakšnih dance zadevah, ki so slišati tako, kot bi neznani tehnik vključil ritem mašino, ubogo Natacho pa nemočno pustil mijavkati na avdiciji za orientalsko Enyo. Na sredini CD-ja čaka še precej dolgočasno sodelovanje s Sinead O'Connor in nekaj, kar sem enkrat poslušal zgolj zato, ker nisem mogel verjeti, kako obupno je: mučenje Brownove klasike This Is a Man's World.
Nekako dvomim, da bo tokrat kaj z megazvezdništvom, vendar kovčki lahko mirno ostanejo odprti. Mogoče pa se mi plošča zdi neuravnotežena po kvaliteti zato, ker jo dojemam z zastarelimi pričakovanji – v sodobnem svetu, kjer bomo preko interneta kupovali posamezne komade, bo tale CD pač malo krajši, takole, štiri, pet skladb bo dolg.
Natacha Atlas bo 30. maja nastopila na festivalu Druga godba, ki se začne danes in traja do prvega junija. Podrobnosti na www.drugagodba.si. Namig: Natacha obvlada trebušni ples, česar na plošči ne moremo videti, na koncertu pa.
Nedelo, 5/2003