Meira Asher - Spears Into Hooks
Crammed Discs, 1999Tu pa ni heca. Pogledate platnico in vam je takoj jasno, da imate opraviti z resno osebo. Ko pa še preberete, da je izraelska avtorica zapustila domovino in sedaj živi v Berlinu ter je del tamkajšnje alter scene, vam postane jasno tudi to, kar boste slišali. Pa sem si šel kuhat za cel kanister čaja, ki naj bi mi pomagal prebiti se skozi tisto, kar založba imenuje "elektronska opera" ter našteva mnoga in težka imena vključno s Pendereckim, da nemškega ekspresionizma ne omenjam. Ker sem prostak, sem si vse te vzvišene besede raztolmačil čisto preprosto: škripalo bo, čez hrup in trušč pa bo ženski glas izmenično recitiral in cvilil. Pač odvisno od naravnih sposobnosti, kot nam kaže primer gospe Diamande Galas, ki stopa po podobnih, visokoumetniških potih.
Srk čaja in gremo na prvi komad. Nekaj škriplje in prdeka, ženski glas recitira. Tema: bližnje vzhodni boji in pokoli. Drugi komad je malo bolj Laibachovski tam-tam, spuščen skozi afriške oči. Spet malo čaja in smo že pri tretjem. Aha, bolj rokersko, četudi tudi ne gre brez škripanja sintijev, glas se deroče poje. Tema: sado-mazo seciranje na nivoju rane pubertete. Cool. Tako teče plošča lepo po predvidevanjih, čaj tudi in sem spokojno zadovoljen. Prvič našpičim ušesa ob petem komadu, predvsem zaradi samplanja Straussa in godalnih aranžmajev. Pogledam, kdo jih je bil zakrivil in kaj piše: Jani Golob. Že prebiram drobni tisk in glej, glej, plošča je bila posneta v Ljubljani. No, potem pa pride Tiring Night, šesti komad. In mi je šla teorija po gobe. Pa čaj tudi, saj se mi je povsem pohladil, ker sem se preveč zamaknil v poslušanje. Takole je bilo: najprej zadoni pleh prave balkanske godbe (orkester iz Kočanov, Makedonija, piše), nato sledi spakljivo raztegnjen glas Meire, oboje zadušeno, zavrto in potisnjeno navzdol. Je mogoče? Je mar res, da delajo nekakšen balkanski Ravelov Bolero, ki bo rastel in rastel in ob katerem poslušalec grize prste, kdaj, za vraga, bo pleh godba odbrzela in odvijala, tako kot mora in smo jo navajeni? Kako dolgo lahko balkanske divjake kroti nemško-izraelska-slovenska naveza? Šest minut in 54 sekund napetosti in drame. Besedilo zveni, kot bi opisovalo biblični pokol novorojencev in ob tem, kar gledamo pri poročilih, je nenamenoma hudo aktualno. Reportaže o beguncih s Kosova so dobile svoj soundtrack. Karkoli že menim o teh družbeno angažiranih in s tem nujno svetobolnih alter avtorjih - ker pišejo o pokolih, so očitno vedno aktualni. Plošča se seveda po Tiring Night še nadaljuje, a nekako se mi ni zdela prav pomembna, tako kot tisto poprej ne. En komad, ki je zadetek v glavo - če se vam zdi malo, pomislite, koliko plošč je takih, ki še tega nimajo?
Nedelo, 5/1999