100 records/plošč

Sto plošč za vsako zbirko

Članek je bil objavljen v poletni številki revije PC&mediji leta 1998. © Miha Mazzini

Zagotovo obstajajo plošče, ki so boljše od drugih, le da se nihče ne more dogovoriti, katere naj bi to bile. Ocenjevanje avtorskih del je vedno predvsem stvar okusa in poleg ocene mora vedno stati še ime tistega, ki jo je napisal, saj lahko le tako redni bralec ve, koliko ocena ustreza njegovemu okusu. Tudi v popularni glasbi pa so nekatere plošče dobile status klasičnih del oziroma mejnikov zvrsti, kar seveda še ne pomeni, da vam morajo biti všeč.

Ni tuje revije, ki kaj da nase, in ne bi poskusila sestaviti seznama temeljnih plošč popularne glasbe. Od New Musical Expressa (leta 1993) preko revije Q (letos) do ameriškega Rolling Stona. Tudi založbe niso zaostajale; precej knjig na isto temo obstaja in tudi založba Guiness je izdala svojo. Večina se jih zanese na mnenje svojih kritikov ali kritika; drugi prepuščajo glasovanje bralcem. Ko smo se v uredništvu pričeli meniti o naši lestvici in sem entuziastično sprejel nalogo sestavljalca, sem po temeljitem premisleku vseeno raje izbral prvo pot, a da bo pravici zadoščeno, odprl tudi glasovanje preko interneta (rezultati so v posebnem okvirju). Revija Q je glasovanje prepustila povsem bralcem in tako je najboljša plošča vseh časov postala OK Computer skupine Radiohead. V času glasovanja je komaj dobro izšla, bila je precej priljubljena pri bralcih in evo ga, na - takoj najboljša plošča vseh časov! Grem stavit, da bo drugo leto nova uspešnica zasedla mesto na "lestvici vseh časov", kar je čista parodija.

Nato: kaj naj bi na seznamu upoštevali? Popularno glasbo da, a vsebina tega izraza se je v desetletjih precej zamenjala. Omejil sem se vseeno na sredinski pop/rock s kratkimi izleti v žanre, ki so nanj vplivali, od countryja preko ska godbe do rapa. Nikakor pa ni na seznamu plošč, ki sodijo v jazz ali klasiko.

Vse lestvice, kar sem jih bil videl, omogočajo uvrstitev poljubnega števila plošč istega izvajalca. Tako postanejo precej dolgočasne: med prvimi desetimi je vsaj pet plošč Beatlov, pet Dylanovih, pet Rolling Stonesov in en Van Morrison. Saj vem, da se matematika ne izide, kar je lep dokaz o subjektivnosti ocenjevanja. Torej: vsak izvajalec ima na seznamu eno samo ploščo! A katero? O, težave - kmalu mi je postalo jasno, zakaj so vsi sestavljalci dopustili po več plošč. Izbrati eno iz Dylanovega opusa je težko delo - o katerem Dylanu pa govorimo? O kantavtorju iz prvega obdobja, o električnem folk-rockerju iz drugega, ..., o verskem spreobrnjencu iz X-tega? V takih primerih sem uvrstil ploščo, ki je dobila najboljše ocene kritikov, bila uvrščena na tujih seznamih najvišje ali pa mi jo je priporočil poznavalec. Ha, govorim o ljudeh, ki so totalni in popolni navdušenci nad posameznim izvajalcem ter imajo v zbirki po nekaj sto njegovih plošč, od uradnih, ki jih ima vsak prostak, preko novinarskih kopij do visoko cenjenih ilegalnih izdaj. Poklical sem take ljudi in jih vprašal najtežje vprašanje: katero ploščo, če samo eno. Po mnogo stokanja so jo povedali, jaz pa mirno zapisal. Kadar nikakor nisem mogel izločiti ene same plošče, sem malce in blago pogoljufal in v opisu omenil še kakšno drugo.

Kadar je na dnu opisa dodan stavek v narekovajih, gre za citat glasovalca, ki je jasno in glasno izrazil mnenje o tej skupini ali plošči.

Naslednje pravilo: nobenega ocenjevanja in razvrščanja. Plošče so urejene po abecedi izvajalca.

Odločil sem se za 80 tujih in 20 domačih plošč. Izrazom "domači" nisem upošteval v političnem pomenu, marveč v geografskem. Zbirke plošč so rasle v naših krajih tudi ko so se ti imenovali še SFR Jugoslavija in zato nikakor nisem hotel izločiti vse glasbe, ki je takrat krožila med zvočniki in ušesi. Države pridejo in gredo, plošče pa ostanejo.

Kakšen je namen tovrstnega seznama? Preden izstrelite kakršen koli visokoleteč odgovor, naj vam posredujem svojega, ki sem ga spoznal med nabiranjem podatkov - imel sem krasno priložnost znova poslušati nekaj plošč, ki so me spet razveselile in po drugi strani nekaj takih, ki sem jih v spominu previsoko cenil. To je vse.

Nazadnje: popolnoma mi je jasno, da bo vsak imel drugačno mnenje in predvsem bom v še tako dobrohotnih očeh izpadel navaden tepec. Zavedati pa se morate, da človek, ki bi imel vse te plošče v zbirki in bi jih enako rad poslušal, nima le zelo raznolikega okusa, marveč je čisto brez njega.

Plošča	Leto	Utemeljitev
Laurie Anderson - Big Science	1982	Skladba O Superman je bila celo hit, kar je verjetno čista pomota - Laurie Anderson je namreč na tej plošči zbrala skladbe iz triurne predstave, v kateri je bilo vse, kar ljubi njujorška intelektualna scena - plošča je vseeno spočela njeno kariero in je še danes pomemben dokaz, da je avantgarda lahko tudi komercialna.
Beach Boys - Pet Sounds	1966	Bili so časi, ko so Beach Boys tekmovali z Beatli. Ta plošča pa spada v čas, ko so bili celo korak pred njimi. Ni čudno, da so jo hvalili povečini le angleški kritiki, občinstvo pa spregledalo. Ena od obveznih plošč vsake diskoteke.
Beastie Boys - Paul's Boutique	1989	Trio, ki je srečal rap in ga približal belemu občinstvu. Hej, konec koncev je isto naredil Bill Haley za rock'n'roll. Njihova prejšnja plošča Licensed to Ill jih je proslavila, ta pa dokazala, da niso muha enodnevnica. "Ena od mojih prvih plošč, uf kolk smo ga prežural na to musko."
Beatles - Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band	1967	Evo, plošča, ki je v večini lestvic najboljših vedno na prvem mestu. Pa skupina tudi. Vsekakor prelomen album, ki je postavil nove standarde, od oblikovanja platnice naprej.
Big Brother and The Holding Company - Cheap Thrills	1968	Izbrati najboljšo ploščo Janis Joplin ni lahko, kar nobena sama po sebi ni izredna. Brez te pevke pa noben izbor vseeno ne bi bil popoln. Kakorkoli, na tej plošči je res Piece Of My (Her?) Heart. "Ob njenem glasu človek ostane brez besed..."
Blondie - Parallel Lines	1978	Plošča, ki je uveljavila in zacementirala izraz power pop - popularno glasbo, polno energije, ki jo je za sabo pustil punk. Blondie je po tej plošči postala mega uspešna skupina, ocene te plošče pa se boljšajo z leti. Ha!
David Bowie - The Rise And Fall Of Ziggy Stardust And The Spiders From Mars	1972	Dolga kariera, veliko obrazov. Androgina podoba Ziggyja Stardusta pa je od vseh ostala najbolj v spominu. Pa kaj potem, če je plošča malce pretenciozna - Bowie je krenil dalje, kot bo storil še tolikokrat kasneje. "Edini morebitni sopotnik ob odhodu v galaksijo".
Burning Spear - Marcus Garvey	1975	Ena temeljnih reggae plošč, ki so jo na CDju izdali skupaj z dub inačico, ki je izšla leto kasneje. Gospod Winston Rodney, ki nastopa pod imenom Burning Spear, je kasneje snemal vse mogoče, a tole je klasika.
Byrds - Mr. Tambourine Man	1965	Zvok, ki je zaznamoval šestdeseta. Pojoča dvanajststrunska kitara Rogerja McGuinna, zlivajoči glasovi, obdelave Dylanovih klasik. Skupina Byrds je kasneje snemala psihadelične, country, pa tudi obupne plošče, a tale je zvok nedolžnosti.
Captain Beefheart & His Magic Band - Trout Mask Replica	1970	V vsaki diskoteki mora biti plošča, ki jo je nemogoče poslušati do konca. No, to je ta. Vsekakor prestavlja meje glasbe, a kam? Captain Beefheart je postal ljubljenec kritikov; poleg Franka Zappe ikona ameriških odtrgancev.
Nick Cave & The Bad Seeds - The Boatman's Call	1997	Dolg niz plošč, ki smo jih prej občudovali v teh krajih, kot pa kjerkoli drugje. Na The Boatman's Call je Cave glasbeno najbolj minimalističen, hkrati pa lahko od prvega do zadnjega takta kar slišite krc-krc-krc pokanje ženskih src. "Romantika, kakor so nam jo razložil v šoli. Temno rdeča."
The Clash - London Calling	1979	Bili so časi, ko je bilo videti, da se lahko Clashi polotijo prav vsega in se ovenčajo z zmagoslavjem. No, ti časi so zabeleženi na tej plošči. Ne več samo punk skupina, marveč najboljša rock'n'roll skupina tisti hip.
Leonard Cohen - The Songs Of		Visoko strokovne sile ob Cohenu zamahnejo z roko, češ, glasba za odcvetele gospodinje. Pa naj jim ena taka odcvetela gospa odgovori takole: redko kateri avtor je ustvaril tako povsem svoj in razpoznaven svet kot Cohen. Pika. "Največji šarmer med melanholiki".
Creedence Clearwater Revival - Chronicle: The 20 Greatest Hits	1976	Skupina CCR nekaj časa preprosto ni hotela z ameriških lestvic. Vse, kar so posneli, se je pozlatilo. In je zbrano na tej zbirki. Klasike močvirskega rocka - kot so njihovo glasbo imenovali -, ki jih še vedno preigravajo po hotelih in pijanskih zabavah.
Deep Purple - Made In Japan	1972	Karkoli že Deep Purpli počnejo zadnja desetletja, bil je čas, ko so postavljali standarde. Predvsem s ploščama In Rock ter Machine Head. Ko pa sem poklical nekega njihovega oboževalca in ga vprašal, katera pa je tista plošča, je brez oklevanja omenil tole.
Derek And The Dominoes - Layla And Other Assorted Love Songs	1970	Nikoli mi ni bilo čisto jasno, čemu tako razburjenje okoli Erica Claptona, dokler nisem slišal te plošče. Rock & Blues & Hrepenenje. Njegova in Allmanova kitara komad Have You Ever Loved A Woman? spremenita v pribijanje noža v srce. Mojstrovina.
Dire Straits - Brothers In Arms	1985	Tehnična podrobnost: s to ploščo so zmagali CD-ji. Kar dosti pove o produkciji in o ciljni publiki. Za povrh plošča rekapitulira njihovo dotedanjo kariero in jo postavi na nove temelje. "KITARA!!!", "Pesmi za vse generacije", "tole mora vsak met v svoji zbirki!".
The Doors - The Doors	1967	Njihova prva plošča, ki je me otroke cvetja prinesla prve temne podtone. Manzanarekove orgle, Morrisonov glas, predvsem pa skladbe, ob katerih še danes vsakomur postane jasno, čemu ves pomp.
Ian Dury and The Blockheads - New Boots And Panties	1977	Zelo prezrta plošča, kar pa nič ne pove o njeni kvaliteti. Krasna zafrkancija, dobri teksti, angleška kaberetna tradicija, cepljena s pub rockom. Ploščo so izdali tudi v ranjki Jugoslaviji, le da je prva skladba Sex & Drugs & Rock'n'roll nekam izginila. Kdo ve, zakaj?
Bob Dylan - Blood On The Tracks	1975	Izbrati eno izmed mnogih Dylanovih plošč, ki so za povrh tolikim ljudem pomenile tako veliko? Uf in izbrati tole. Eh, tepite me - Dylan je bil že boljši in tudi bo, upajmo, a na tej plošči je prvič ustvaril občutek zrelosti. Pa karkoli to pomeni.
Enya - Watermark	1988	Enya je prepevala v folk skupini Clannad, potem pa taisto počela na svoje. Le da je producent zvok zapakiral v celofan in iz bivše folk pevke je postala prva diva nove duhovnosti.
The Eurythmics - Greatest Hits	1991	Skupina je imela precej hitov in na srečo na tej kompilaciji najdete vse. Elektro pop nad katerim kraljuje glas Annie Lennox - nekaj teh komadov bo ostalo za zmerom.
Fairport Convention - Liege And Lief	1969	Angleški folk rock je bil tudi v teh krajih ljub mnogim ljudem. In Fairport Convention so postavili temelje združevanju ljudske godbe z novodobnim pristopom. Itak je vsaka plošča, na kateri skupaj lahko slišite kitaro Richarda Thompsona in glas Sandy Denny vredna poslušanja.
Aretha Franklin - Lady Soul	1968	Imenujejo jo kraljica soula. Ta plošča pa je posnetek njenega kronanja. Kasneje je gospa Franklin delala vse mogoče, od disca do hip-hopa, soul pomeni duša in ta je tu.
Marvin Gaye - What's Going On	1973	Mojster soula, ki se je na tej plošči ukvarjal še s svetom, kasneje pa posvetil le še spolnem odnosiranju in vzdihovanju. Založba Motown je bila njega dni ena najpomembnejših - je pač izdajala plošče, kot je ta.
The Grateful Dead - Workingman's Dead	1970	Raj odcvetelih hipijev ali ena najboljših ameriških skupin? Kakorkoli, na ploščah Workingman's Dead in American Beaty so neskončne solaže zamenjale kratke skladbe z jasno strukturo in country prizvokom. Zveni presenetljivo mehko, a trajno.
Green Day - Dookie		Novi ameriški punk, ki je obpljusnil svet. Kritiki so zavzdihnili, češ, ničesar novega, a kaj je drugega odličen pop kot reciklaža? Drveče kitare, melodično petje, nekaj res izjemnih komadov. "Ta plata bo čez 10 let kult."
Guns N' Roses - Appetite For Destruction	1987	Guns N' Roses so začeli kot trda skupina za odrasle, končali pa kot glavni junaki predpubertetnikov. Nekje vmes, na tej dolgi poti, so posneli to ploščo, kjer se izhodišče in cilj odlično stakneta.
Emmylou Harris - Wrecking Ball	1995	Lahko ostarela zvezda countryja sploh še kaj pokaže? O, seveda - prestavi lahko celo meje žanra. Tisto, kar so hoteli s countryjem narediti U2, je naredila Emmylou. Res pa z obilno pomočjo producenta Daniela Lanoisa, ki je, zanimivo, zanimivo, produciral tudi plošče U2.
PJ Harvey - Dry	1992	Polly Harvey je ena tistih gospa, ki hodi po temni strani rocka. Ni čudno, da je nekaj časa hodila tudi z Nickom Caveom. Njena prva plošča, a še vedno najboljša.
The Jimi Hendrix Experience - Are You Experienced?	1967	Vsi pijani mulci, ki se valjajo po žurih in igrajo namišljeno kitaro, posnemajo Hendrixa. Problem je le v tem, da je Jimi igral pravi inštrument in posledice najbolje slišite na tej plošči. Kasneje je odtaval v jarokačevska soliranja, tule pa je blues mojster brez konkurence. "Ali ima po Jimiju še smisel igrati na kitaro?"
Buddy Holly - Buddy Holly	1958	Ah, sladka popolnost popa! Nobena skladba ni odveč in vse so klasike, nekatere celo ponarodele. Njegova uspešna kariera je trajala kaki dve leti, zapustil pa je bogastvo, ki še danes ni obledelo.
John Lee Hooker - The Healer	1989	Lahko starosta bluesa še kaj pokaže? Seveda, če najde nekaj mladcev, ki mu pomagajo. Recimo take, ki so stari okoli petdeset. Brez heca, odlična plošča.
Incredible String Band - Hangman's Beautiful Daughter		Najbolj tipično hipijevska skupina, ki je združila glasbo vsega sveta, še preden je izraz world music sploh obstajal. Hangman's Beautiful Daughter je med njihovimi najbolj umirjeno cvetočimi ploščami.
Michael Jackson - Thriller	1982	Ko prebirate opravljive časopise vam ni čisto jasno, zaradi česa je ta Michael Jackson sploh postal tako neizmerno slaven. Pa kaj je sploh naredil, da budni novinarji že drugo desetletje spremljajo vsak njegov gib? No, naredil je to ploščo in ploščo Bad, recimo. "Prelomnica svojega časa".
Joy Division - Closer	1980	V začetku osemdesetih so nenadoma vsi hoteli postati darkerji. Temni oblaki so se zgrinjali nad glasbo, vodja skupine Ian Curtis pa je bil vodja. Na srečo ne le šminker, marveč je zares imel tudi kaj ponuditi.
Carole King - Tapestry	1971	Plošča, ki je ob bok vsem moškim avtorjem in pevcem v isti osebi postavila žensko. Za povrh pa temeljila glasbo, ki so ji kasneje rekli mehki rock za odrasle. Skladbe s te plošče so krenile po svoje in danes jih slišite že v tisočih izvedbah. No, tale plošča pa je njihova domovina.
Kraftwerk - Autobahn	1974	Nemška elektro skupina, ki je bila njega dni bolj malo cenjena, z vsakim letom pa se njena vrednost povečuje. Sploh, ker vsaka od današnjih plesnih ali elektro zvezd prizna, da je malce pokukal h Kraftwerkom.
k. d. lang - Ingénue	1992	To, kar je bila Tapestry Carole King za sedemdeseta, je bila tale plošča za devetdeseta. Mehko, nežno, avtorsko, odlično. Kar pa se vpliva tiče - hej, ženska ni pela o moškem in kljub temu prodala milijone plošč.
Led Zeppelin - Led Zeppelin IV	1971	Dve skladbi sta, ki se ju nadebudni kitarist najprej nauči: hitra Smoke On The Water in počasna Stairway To Heaven. Led Zeppelin so s svojo mešanico trdega rocka in folkie baladerstva postavili standard za generacije metalcev, ki so prišle.
Madness - The Complete Madness		Angleški beli ska je zagotovo imel svoje kralje in ime jim je bilo Madness. Precej plošč so izdali in bojda se še občasno polotijo kakšne. Najboljša izbira pa bo zagotovo tale kompilacija.
Madonna - Immaculate Collection	1990	Pop ima samo dve mega ikoni: moška je Michael Jackson, ženska pa Madonna. Gospa, ki je prodala na desetine milijonov plošč in nanizala hit za hitom, ima v svoji diskografiji tudi kompilacije uspešnic in tale je najbolj popolna.
Bob Marley - Live!	1975	Marley je reggae ponesel v vsako stanovanje, ki premore vsaj tranzistor. Ni pa postal ikona te glasbene zvrsti kar naključno in na tej plošči se lahko sami prepričate.
Massive Attack - Blue Lines	1991	Vsa angleška plesna glasba devetdesetih zveni hudo podobno - natanko ukrojena je po tej plošči. Redkokatera skupina takoj porodi toliko posnemovalcev, je pa res, da se je malokdo pojavil s tako izrazito svojim zvokom.
Joni Mitchell - Blue	1971	Avtor, ki igra kitaro ali klavir in zraven prepeva samoizpovedne pesmi, danes velja za stvar preteklosti. Tale plošča opisu povsem ustreza, a še zmerom njena lepota ostane nedotaknjena.
Alanis Morissette - Jagged Little Pill	1995	Gospa Morissette je poskušala kariero kot popevkarica. Neuspešno. Ko pa je poostrila zvok in besedila, je postala ledolomilec pogumnih dam, ki so osvojile lestvice in zaznamovale devetdeseta.
Motorhead - Ace Of Spades	1980	Ni je čez dobro rockersko pribijačino. Motorhead so bili vedno natanko to - povsem samosvoj drveč zvok, kruleč Lemmyjev glas in neizčrpni vrelci energije. Hudo priporočljiva je tudi njihova živa plošča No Sleep Till Hammersmith. "Uravnovešeno neuravnovešeno nažiganje, kjer še vedno slišiš v ozadju čisti rock'n'roll."
Nirvana - Nevermind	1991	Če vas že uvodna Smells Like Teen Spirit ne ujame in zagrabi, potem raje ne poslušajte dalje. Nirvana je točno sledila karieri skupine Joy Division desetletje popreje, Kurt Cobain pa usodi Iana Curtisa. "Revolucija v rocku", "Smells Like Teen Spirit? Oh, yes!!!".
The Nitty Gritty Dirt Band - Will The Circle Be Unbroken	1972	Prelomna country plošča, pa ne toliko zaradi vsebine, kot zaradi izvajalcev. Prvič so se srečali rockerji in tradicionalisti ter podpisali mirovni sporazum. Ta trojni album pa je zapisnik s sestanka.
Mike Oldfield - Tabular Bells		Redkokatera diskografija je brez te plošče. Danes je težko doumeti, da so jo ob nastanku proglašali celo za prihodnost rocka, nedvomno pa je mnogim ostala v trajnem spominu.
Gram Parsons - GP/Grievous Angel	1973/4	Gram Parsons si je izmislil country rock. Sprva je za kritje potreboval razne skupine, pred smrtjo pa je posnel dve solo plošči, dva biserčka, ki sta na CDju zapakirana skupaj.
Pearl Jam - Ten	1991	Še ena pomembna grunge plošča iz začetka devetdesetih, ki je pričela dolgo in uspešno kariero. Preposlušajte že zaradi petja Eddieja Vedderja.
Penguin Cafe Orchestra - Music From The Penguin Cafe	1980	Velika imena rocka so se občasno poskusila v ambientalni glasbi in konec koncev, kaj so Tabular Bells drugega? Kralji tovrstne godbe in za glavo boljši od konkurence pa so vedno bili Penguin Cafe Orchestra oziroma Simon Jeffes, oseba, ki je držala vse niti zvoka skupine v svojih rokah.
Pink Floyd - Dark Side Of The Moon	1973	Psihadelija je srečala strukturo pesmi in odkrila zmogljivosti studija. "izvrstna je !!", "the best", "Čista fantazija", "res so super...", "enostavno najboljša", "Najboljša brez konkurence", "klasika".
Pogues - Rum, Sodomy & The Lash	1985	Hipiji so imeli Dublinerse: vesele Irce, ob katerih so lahko rajali na veselicah. Kaj pa je preostalo punkerjem drugega, kot da so si izmislili Pogues? Na žalost ta veselo pijanska mešanica punka in irskih viž ni nikoli prišla gost v te kraje.
The Police - Zenyatta Mondatta	1980	Gospod Sting je danes ena tistih mega zvezd, za katere se nihče več ne spomni, kako so to postale. Veste, včasih je igral v skupini Police in oni so izdali tudi to ploščo. To je to.
Elvis Presley - The Sun Sessions	1976	Najlepši glas rock'n'rolla pa še kakšne druge zvrsti zraven. Nič mu ni mogla ne pijača, ne tone zdravil, ne prekomernosti vseh vrst. Tu pa so njegovi začetki. O, ja, krasni so. "Brez Kralja ni XX. stoletja".
Prince & The Revolution - Purple Rain	1984	Izbrati med ploščama Purple Rain in Sign O'The Times - nemogoča naloga. Videti je bilo, kot bo Prince zbral in uredil vso črnsko godbo od praveka do danes, pa je kasneje le zapadel megalomaniji. Konec koncev: saj tovrstna naloga jo itak že vključuje, mar ne? "Bil je dober, dokler ni postal še boljši".
The Prodigy - Fat Of The Land	1997	Prodigy se silno trudijo, da bi bili videti kot Sex Pistols za današnje mulce. Na srečo jih večina ciljne publike tako tudi dojema. Kajti nenevarna plesna godba ni vredna počenega groša. "Hitri racunalniški ritmi za miganje s telesom."
Public Enemy - It Takes A Nation Of Millions To Hold Us Back	1988	Ekstremistični rap, nasilje, Sex Pistols za črnske mulce? Vsekakor pa se v naslovu niso zmotili - prišli so drugi izvajalci, njihovo godbo omehčali in ponesli na lestvice.
Queen - A Night At The Opera	1975	Queen so bili vedno mešanica kiča in trdne podlage. Ta plošča jih je proslavila in konec koncev zacementirala - vsi smo vedeli, kaj od njih poslej lahko pričakujemo. Čeprav, če se poskusite spomniti, s kakšnimi občutki ste poslušali Bohemian Rhapsody prvič, vam postane dosežek Queenov jasnejši. "Zaradi Bohemian Rhapsody"., "skaramu skaramu.... galileo....", "Queeni morajo biti med top 50. Nujno.".
Otis Redding - Otis Blue	1965	Otis Redding je velikan soula in tole je njegov spomenik. Posnet še v časih, ko so bili črnski glasbeniki na platnicah videti kot plavolaske.
Lou Reed - Berlin	1973	Ena najboljših plošč temne strani rocka in glasbenik, ki je senco popularni glasbi pomagal postavljati. Za povrh pa še odlična zbirka skladb.
R.E.M. - Green	1988	Redke so skupine, ki se jim je posrečilo spreminjati svoj zvok (na bolje), hkrati pa še pridobivati novo občinstvo. Ta plošča združuje pop(ularnost) in kvaliteto.
Sex Pistols - Never Mind The Bullocks, Here's The Sex Pistols	1977	Verjetno ne najboljša punk plošča, vsekakor pa ključna. Njene posledice slišimo še danes. Na srečo.
Paul Simon - Graceland	1986	Paul Simon je svojo kariero usmeril med svetovne zvoke in kot znano ime tako pomagal ustoličiti zmes, ki se imenuje world music, pa karkoli naj bi to bilo. Tokrat je bil na izletu v Afriki.
Dusty Springfield - Dusty in Memphis	1969	Angleška pop diva sreča vročo godbo iz Memphisa in nastane ena najbolj erotičnih soul plošč vseh časov. Malo ljubljenja zgodaj zjutraj/je veliko boljši začetek dneva/od skodelice kave. Cankar, a slišiš?
Bruce Springsteen - Born In The U.S.A.	1984	Vsak resen kritik vas bo opozoril, da je naslov mišljen ironično. A ljudstvo ga je vzelo za svojega in niso ga prepevali samo ameriški populisti, marveč je donelo tudi onkraj (tedaj še stoječe) železne zavese. Kakorkoli, Springsteen je vedno znal napisati dober komad.
Stone Roses - Stone Roses	1989	Novi angleški kitarski rock, ki je sedaj tako zelo priljubljen, se je moral nekje pričeti. Če odštejemo zglede izpred dveh desetletij, potem je najresnejši kandidat tale plošča.
Rolling Stones - Sticky Fingers	1971	Rollingi so staroste in izbrati en samo njihov izdelek je huda muka. Na tej plošči so odrasli, temni in rockerski. Pa še gostota skladb, ki so ostale za zmerom, je prav fascinantna.
Talking Heads - Stop Making Sense	1984	Tropski ritmi, glasbeni vplivi iz celega sveta, zelo samosvoj zvok, kritiški ljubljenčki. Stop Making Sense je plošča posneta v živo in ena tistih, ki zares tako tudi delujejo.
U2 - Joshua Tree	1987	U2 so definitivno skupina, ki je označila osemdeseta, kar dokazuje tudi lestvica bralcev. Resnično so krasen primer odlične sredinske godbe - ne padajo v obskurnosti in skrajnosti, hkrati pa niso plehki. Vsaj na tej plošči ne. "Še vedno sem navdušena, ko slišim te pesmi...", "vsi komadi so super".
Various - Saturday Night Fever	1978	Če te plošče ne preposlušate, kako boste pa razumeli, zakaj so jo punkerji tako zelo sovražili? Na piedestal je postavila disko, bleščice in bel Travoltin telovnik. Posledice so v aerobiki vidne še danes.
Various - The Harder They Come	1972	Marley je bil res kralj reggaeja, a kdo mu je postavil prestol? Zanimivo, tale plošča z glasbo iz nizkoproračunskega filma, ob kateri je občinstvo v kinih plesalo in pelo.
Velvet Underground & Nico - Velvet Underground & Nico	1967	Klasika temnega rocka. Velvet Underground so vkorakali in na tej plošči niti enkrat niso stopili napak. Da o krasnem zagrobnem glasu nemške manekenke Nico ne govorimo. "Mmmmmm (-:", "Ko je rokenrol izgubil nedolžnost".
Tom Waits - swordfishtrombones	1983	Edina zlata plošča za Toma Waittsa in nov začetek ter zasuk v njegovi karieri. Zvoki, ki so povprečno rockersko občinstvo ujeli povsem nepripravljeno. Od voodu jazza kakega Dr. Johna do eksperimentov Harryja Partcha. Še danes zveni marsovsko.
The Who - Live At Leeds	1970	V teh zagovorih sem že zapisal, kako ni boljšega od dobre rockovske pribijačine. In koncem šestdesetih so opisu najbolj ustrezali Whoji. CD verziji plošče je dodano še precej godbe, a čisto brez potrebe.
Stevie Wonder - Innervisions	1973	Poleg Martina Gaya še ena zvezda založbe Motown, ki so jo dobesedno vzgojili od mladih nog naprej. Na tej plošči je vzgoja obrodila plemenite sadove. Kakšne vse traparije pa je Wonder snemal kasneje, pa raje ne omenimo.
Neil Young - After The Goldrush	1970	Za vsakega mladeniča v džinsu mora biti na tem seznamu tudi plošča Neila Younga. A katera - Young je snemal vse, od country plošč preko elektro plesnih do hard rocka. Naj bo ta, intimistična, pa ne odtujena.
Frank Zappa & The Mothers Of Invention - We're Only In It For The Money	1968	Narednik Pepper je po mnenju mnogih najboljša plošča vseh časov in res mora biti hudimano dobra, da je doživela tako odlično parodijo. Zappa je na njej zgradil renome, status in skočil v dolgo kariero.

Plošča	Utemeljitev
Tihomir Pop Asanović i jugoslavenska jazz rock selekcija - Majko zemljo	Zvrst glasbe, ki so jo imenovali progresivni rock. Slovenski delež ekipe je izjemno številčen in stara garda rockerjev (od Janeza Bončine naprej) se je tu prekalila. Ko smo že pri progresivcih: leta 1974 je Korni grupa krenila v izvoz in posnela ploščo Kornelyans - Not An Ordinary Life, ki je tudi skoraj nujen izbor iz te zvrsti.
Azra - Ravno do dna	Đoni Štulić je imel vse: krasen glas, rockersko srce, talent, le v nekem trenutku se je pričel dojemati kot strašen umetnik in potem je vse krenilo nizdol. Ta plošča je trojna, kar je znak megalomanije; kljub temu pa na njej lahko slišite nekaj najboljšega rock'n'rolla, kadarkoli, kjerkoli. "V vsaki pesmi vsaj en nesmrten verz".
Bijelo Dugme - Šta bi dao da si na mom mjestu	Prva Yugo rock atrakcija. Očitali so jim, da pobirajo od vsepovsod, pa kaj potem - delovalo je. Kako dobro, naj starši povedo otrokom ali še bolje, dajo jim to ploščo v poslušanje.
Marko Brecelj - Cocktail	Slovenski šanson. Vse tiste gospodične, ki se v ofucanih barih trudijo obuditi to visoko umetniško zvrst bi kap, ko bi se končno zavedele, da jih je že davno prehitel kocinasti gospod Brecelj.
Buldožer - Pljuni istini u oči	Tista leta je bil uvoz hudo težaven - niste mogli uvoziti praktično ničesar, tako skrbno je država bedela nad podaniki. A glej, glej, mladeniči iz Ljubljane so za celo Yugo uvozili Franka Zappo. Vodilni tedanji kritik je proti tej plošči ostro nastopil, češ, ob tem ni mogoče plesati. Kot da bi pravi kritiki kdaj že plesali?!? "Najboljša je.", "vsakega neukega Kranjca je naučila, kaj je to koncept"
Marjana Deržaj - Za vse poletne noči!	Da ne bi kdo mislil, da se je slovenska popularna glasba pričela šele pred kakim desetletjem. Oni tam čez lužo so imeli Franka Sinatro, mi pa Marjano. Poletna noč je pa klasika, ki ne sme manjkati nikjer, niti v poletni številki PC&medijev ne.
Idoli - Idoli	Na CD-ju so izšla takorekoč njihova zbrana dela, od začetnih pop hitov do kasnejših zelo srbskih in zelo pravoslavnih zvokov na plošči Odbrana i poslednji dani. Izjemna skupina, vsekakor. "30 let pred cajtom", "Če tega ne bo med prvih 10, se ne grem več".
Istranova - Istranova	Kadarkoli so se Slovenci lotili narodnih pesmi, so vedno trpeli zraven - mogoče so preveč verjeli učiteljem? Istranova je edina skupina, iz katere zvokov prši veselje, pa čeprav včasih tudi otožno. Krasen primerek mediteranske godbe. Za povrh sramota: založba RTL še kar noče takih dragotin izdati na CDju.
Jani Kovačič - Jani Kovačič	Janijevo dretje in njegove pesmi na tej plošči so eden največjih dosežkov slovenske kulture. Preverite sami: ko bo po televiziji prenos podelitve Prešernovih nagrad utišajte TV zvok in ga nadomestite s to ploščo.
Vlado Kreslin - Namesto koga roža cveti	Eden redkih slovenskih izvajalcev, ki mirno napolni veliko dvorano Cankarjevega doma. Pa zbaše notri vse, od starim mam do vnukov, pri tem pa se občinstvu ne prilizuje in slini. Veličasten dosežek. "Najboljši etno pri nas".
Lačni Franc - Ikebana	Kje bi bil slovenski rock brez Maribora? Praslovan je ponarodel, Predin ostal, Lačni Franci pa naredili zasluženo kariero tudi po celi Jugoslaviji.
Leb i sol - Anthology	Makedonski prispevek Yugo rocku, zelo oplemeniten z etno vplivi in z vodilno vlogo kitarista Stefanovskega, ki se je kasneje prav tako kot Bregović preusmeril v pisanje filmske glasbe.
Josipa Lisac - Dnevnik jedne ljubavi	Začetki krasne pevke. Njena izvedba pesmi Magla je eden najboljših štiklov vseh časov in hej, prišla je šele kasneje - na tej plošči je sploh ni. Je pa zadosti drugih dobrot, da je ne boste bistveno pogrešili.
Iztok Mlakar - Štorije in baldorije	To, kar sta Gargantua in Pantagruel za literaturo, je Iztok Mlakar za slovensko glasbo - sladostrasten, zabaven, pretiran, žmohten. Na en zvočnik dajte Pengova, na drugega Mlakarja, vmes pa je celo vesolje. "Pijanske in ljubezenske pesmi, kaj je lahko lepšega na tem svetu? Da polpriprtih g-jev in sočnega narečja ne omenjam."
Pankrti - Dolgcajt	Prvi punk v naših krajih in skupina, ki je očitno ostala za zmerom. Še danes odlična plošča, četudi si lahko privoščite kar obsežno kompilacijo Zaboj.
Tomaž Pengov - Odpotovanja	Vsak pravi slovenski hipi je imel to ploščo. Zasanjano, umetniško, izpovedno, o tako slovensko - a kaj naj rečem drugega, kot sem dejal že pri Leonardu Cohenu: Pengov je ustvaril svoj svet.
Različni - Paket Aranžman	Beograjska kompilacija, na kateri so zbrali same neznane skupine, troje začetnikov in zelencev, pravih anonimnežev: Šarlo Akrobata, Idoli in Električni orgazam. Vsi trije so postali legende, to pa so njihova začetna dela. "Najboljša plošča Juge".
Različni - Pop Festival Ljubljana 72	Najbolj čudna plošča v izboru - Yugo rockerji sedemdesetih so imeli svoj BOOM festival in dvojna plošča je njegov zapis. Rokerske pred-novovalovske legende od skupine Time do Mladih levov. Da o skupini Nirvana ne govorimo - Kurt je bil še v plenicah, ko je Nirvana že igrala v Tivoliju.
Različni - Zvuk osamdesetih (pop rock)	Če je plošča Paket Aranžman ustoličila beograjsko novovalovsko sceno, pa je tale zbirka petih CD-jev nagrobnik zagrebške. Če bi jo oklestili na en sam CD bi bila fenomenalna, še na dveh izjemna, a tudi tako je obvezna.
Zabranjeno pušenje - Dok čekaš sabat sa šejtanom	Ejga, to so bili pa kralji Sarajeva - ti marginalci, od Ibra preko Husota, ki nastopajo v grenko sladkih zgodbah ob zvokih countryja, rocka in vsega mogočega, kar se je zmešalo v gibanju novi primitivizem. Take godbe ne bo delal nihče več. Odnesla jo je vojna.

Okvirji:

Tako so glasovali bralci angleške revije Q, februar 1998:

Radiohead - OK Computer
Beatles - Revolver
R.E.M. - Automatic For The People
Stone Roses - The Stone Roses
Nirvana - Nevermind
Radiohead - The Bends
Beatles - Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band
Oasis - (What's The Story) Morning Glory?
Prodigy - Fat Of The Land
Pink Floyd - Dark Side Of The Moon

Tako je izbral urednik Colin Larkin v knjigi All Time Top 1000 Albums, založba Guiness, 1994

Beatles - Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band
Bob Dylan - Highway 61 Revisited
Beach Boys - Pet Sounds
Bob Dylan - Blonde On Blonde
Beatles - Revolver
Pink Floyd - Dark Side Of The Moon
Van Morrison - Astral Weeks
Rolling Stones - Let It Bleed
Beatles - Rubber Soul
Rolling Stones - Sticky Fingers

Bralci angleške revije Record Collector vsako leto glasujejo, kateri izvajalci so najboljša naložba - kupovati njihove plošče, spominke in vse ostalo, kar bo nekoč še hudo veliko vredno. Letos, maja 1998, so glasovali takole (v oklepajo je uvrstitev iz lanskega leta):

Beatles (1)
Rolling Stones (4)
Elvis Presley (7)
Queen (2)
Pink Floyd (5)
David Bowie (6)
Oasis (3)
Bob Dylan (14)
Led Zeppelin (12)
The Who (9)

Glasovanje slovenskih bralcev preko interneta, ki so lestvico najboljših plošč sestavili takole:

Plošča	Točk
Pink Floyd - Dark Side Of The Moon	188
U2 - Joshua Tree	107
Pink Floyd - Wall	83
Beatles - Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band	76
Queen - A Night At The Opera	58
Dire Straits - Money For Nothing	57
Buldožer - Pljuni istini u oči	51
Vlado Kreslin - Namesto koga roža cveti	44
Dire Straits - Brothers in Arms	40
Prodigy - Fat Of The Land	37

Pink Floydi, Dire Straits in Queeni so zagotovo najbolj priljubljeni, saj je dobilo glasove tudi dosti njihovih drugih plošč. Četudi, iskreno, Pink Floydi nimajo konkurence. Kar se domačih izvajalcev tiče, gospod Brecelj je s svojim Cocktailom na enajstem mestu in če prištejemo zraven še zelo njegove Buldožerje na sedmem, je vsekakor najuspešnejši domači avtor. Toda, kot je zapisal nek glasovalec: "Škoda, da tega ne počne več".

Skok na domačo stran Miha Mazzinija