SLIKA 1

EXT. ŽELEZNIŠKA POSTAJA. VEČER.

JOYCE: Trieste? Triest?

POSTAJENAČELNIK: Ne. Nein. No. Nicht.

JOYCE: A? Oh? O?

POSTAJENAČELNIK: Ljubljana. Laibach. Luwigana.

VLAK V DALJAVI: Tuuuu!!! Tu! Tu! Tuuuuuuuuuuuuu!

JOYCE: Ay, shit!

SLIKA 2

EXT. PARK OB ŽELEZNIŠKI POSTAJI. NOČ.

ŽENA: Ti nesposobnež! Ti bedak!

JOYCE: Draga, prosim te... vse bom uredil...

ŽENA: Spet sem ti verjela... Raje bi še naprej služila po tujih hišah kot poslušala tvoje obljube!

JOYCE: Oprosti mi... kriv sem... Nora moja, Norica... Pa saj si sama slišala! Mimo je šel tisti kondukter in sem mislil, da spet pregledujejo karte. Saj si videla! Dal sem mu karti, takrat pa je najina psička pomolila glavo iz košare in kondukter jo je pogledal, pokimal.in razločno rekel: TRIESTE. Saj veš, kako dober spomin za zven besed imam. Prav tako je rekel: TRIJESTE. Po italijansko sem rekel: a že? In v istem jeziku mi je odvrnil: kot vidite. Zakaj nama je lagal? Kakšna skrivna zloba ga je obsedla? Kakšne temine njegove duše so privrele na plano ob pogledu na naju, nič hudega sluteča?

ŽENA: Ni važno, ni važno. Kaj bova sedaj? Celo noč v tem zanemarjenem mestu? Sedela na klopi in prezebala? Poglej Pikico, kako se trese v košari! Ti si kriv!

JOYCE: Vse bom popravil! Stopil bom na cesto in prosil mimoidoče pomoči. Čisto pusta je, kamor seže pogled, a nekdo bo že prišel in se naju usmilil.

SLIKA 3

EXT. CESTA PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO. NOČ.

JOYCE: Scusi, signore, bouna notte...

MIMOIDOČI ŠT. 1: Kaj, ti laška uš se upaš sprehajati sredi slovenske Ljubljane! Ti, gnida ušiva! Namlatil te bom ko psa, makaronar gnojni!

JOYCE: Signore, signore, ma... che cosa... SIGNORE!

UDARCI: BUM! TRES! BANG! DOOM! WHOP! SACK!

SLIKA 4

EXT. PARK OB ŽELEZNIŠKI POSTAJI. NOČ.

ŽENA: Kaj se ti je zgodilo? Lahko sploh še govoriš?

JOYCE: Pretepli so me! Prepretepli! Prepre... Ne marajo Italijanov v teh krajih!

ŽENA: Kaj bova sedaj, reveža, kaj bova sedaj?!?

JOYCE: Draga, ne skrbi. Ne morejo biti vsi taki. Še bom poskusil.

SLIKA 5

EXT. CESTA PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO. NOČ.

JOYCE: Entschuldigen mein Herr, guten Abend...

MIMOIDOČI ŠT. 2: Kaj, ti nemškutarska pokveka! Ti se upaš sprehajati sredi slovenske Ljubljane! Ti, gnida ušiva. Namlatil te bom ko psa, švabonar zagamani!

JOYCE: Aber... mein Herr... Bitte... ABER!

UDARCI: BUM! TRES! BANG! SACK! DOOM! WHOP!

SLIKA 6

EXT. PARK OB ŽELEZNIŠKI POSTAJI. NOČ.

ŽENA: Ne hodi več, ne hodi več!

JOYCE: Spet pretpetetepep. Pet spretep! Jezik se mi že meša. Ves sem otekel. Tudi Nemcev ne marajo v teh krajih.

ŽENA: Kaj bova sedaj, reveža, kaj bova sedaj?!?

JOYCE: Draga, ne skrbi. Še bom poskusil. Poslušajva, kako se oni pozdravljajo med sabo, pa jih bom posnemal. Saj veš, kakšen talent za jezike imam.

SLIKA 7

EXT. PARK OB ŽELEZNIŠKI POSTAJI. NOČ.

ŽENA: Psstt... prihajajo!

JOYCE: Poslušajva!

MIMOIDOČI ŠT. 3: Dober večer, živjo, moj dragi klerikalni prijatelj! Se vidimo v nedeljo na narodnem shodu?

MIMOIDOČI ŠT. 4: Dober večer, dober večer. Seveda!

JOYCE: Aha!

SLIKA 8

EXT. CESTA PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO. NOČ.

JOYCE: (z rahlim naglasom) Dober večer, živjo, moj dragi klerikalni prijatelj! Se vidimo v nedeljo na narodnem shodu?

MIMOIDOČI ŠT. 5: Kaj? Predrzneš! Jaz, pa klerikal? Nezaslišano! Kaj takega? Meni, glavarju liberalcev?!?!? Sto klofut je premalo za tako žalitev!

JOYCE ne reče nič. S sklonjeno glavo čaka udarcev.

KLOFUTE: PLJASK! PLJASK! PLJASK! PLJASK! Itd.

SLIKA 9

EXT. PARK OB ŽELEZNIŠKI POSTAJI. NOČ.

ŽENA: Ne hodi več med te norce, prosim te!

JOYCE: Klofutete torakrat. Pljaskajo mememe. Jejezik se mi zapleta.

ŽENA: Kako si otečen, sploh te ne spoznam več. Ostani tukaj, raje skupaj prezebajva celo noč.

JOYCE: Ne! Kriv sem in bombom poporavil! Govoril bom kar v angleščini! Hitro tohir ritro! Zika jezik zdržalost več ne bobo!

SLIKA 10

EXT. CESTA PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO. NOČ.

JOYCE: nor had topsawyer's rocks by the stream Oconee exaggerated themselse

MIMOIDOČI ŠT. 6: Oprostite?

JOYCE: were sosie sesthers wroth with twone nathandjoe

MIMOIDOČI ŠT. 6: Sploh vas nič ne razumem?

JOYCE: rot a peck of pa's malt had Jhem or Shen

MIMOIDOČI ŠT. 6: A, vi ste tujec! Počakajte, počakajte! Halo, pridite sem, nek tujec je tu, ki ga nič ne razumem!

JOYCE: regginbrow was to be seen ringsome on the aquaface

MIMOIDOČI ŠT. 7: Pa res! Le kako se je znašel tukaj! Peljimo ga na toplo, dajmo mu večerjo! Ves je prezebel!

MIMOIDOČI ŠT. 8: Od daleč mora biti! Kakšne čudne poteze obraza ima! Take rase še nisem videl!

JOYCE: tumptytumtoes: and their upturnpikepointandpalce

MIMOIDOČI ŠT. 9: Z roko kaže v park! Glejte, tudi ženo ima.

MIMOIDOČI ŠT. 10: A ona tudi tako čudno govori kot on?

MIMOIDOČI ŠT. 11: Sploh ne govori, gotovo je nema.

MIMOIDOČI ŠT. 12: O, tujec z nemo ženo. Takoj ju peljimo večerjat. Pokažimo jima, kaj je ljubljanska gostoljubnost in slovenska usmiljenost.

JOYCE: riverrun,

SLIKA 11

INT. KUPE NA VLAKU. JUTRO.

ŽENA: O, moj ljubček, so ti otekline že uplahnele? Ti je že bolje? Že lahko govoriš?

JOYCE: Že skoraj čisto dober sem. Še mamamalo.

ŽENA: Kako so bili prijazni z nama! Kako gostoljubni! Najedli in napili so naju, pa še spala sva na toplem. Pa tudi za Pikico so poskrbeli!

JOYCE: Draga, nisem spal.

ŽENA: Nisi spal?

JOYCE: Zaradi bolečin. Pa razmišljal sem. Take čudne misli.

ŽENA: Zaupaj mi jih, golobček moj.

JOYCE: Kadar sem jih ogovoril v razumljivem jeziku, so me pretepli. Ko pa sem zaradi oteklin pričel govoriti nerazločno, za poslušalca gotovo čisto nesmiselno, so bili vsi prijazni z nama. Nakar sem mislil takole...

ŽENA: No?

JOYCE: Pišem in pišem. Nekaterim je moje pisanje všeč, drugim ne. Ker pišem v razumljivem jeziku, se pač vsem zdi, da se razumejo na moje pisanje. Kaj pa, če bi napisal strašansko dolg roman v jeziku, ki ne bi obstajal, v jeziku pomot, ki ga nihče ne bi mogel razumeti, ker v njem itak ne bi bilo kaj razumeti? Laiki bi rekli, to je pa umetnost, taka mora biti, da je čisto nič ne razumem. Strokovnjaki ne bi nikoli priznali, da nečesa ne razumejo, saj bi bili tako enaki laikom, ni res? Torej me bodo hvalili; nekateri, najbolj zagnani, ki si nikakor ne bodo mogli priznati, da so zapravili ogromno časa z nesmisli, mi ga bodo žrtvovali še več! Svoje kariere bodo utemeljili na mojem delu. Poglej, knjiga samih nesmiselnih besed je idealna knjiga za kritike, vsak ji lahko pripiše svoj smisel in najde v njej tisto, kar želi povedati. Odkril sem smisel življenja! Nerazumljivost je nesmrtnost! O, Bog, končno sem doumel tvojo metodo dela!

ŽENA: Ti revež moj! Tu je od udarcev! Kakšna neumna ideja, ti golobček moj! Daj, da ti potipam čelo! Goreti mora! Gotovo si vročičen!

JOYCE: Vročičen sem, a ne od udarcev in bolezni! Kakšna ideja!

ŽENA: Vroč si, vroč! Kakor sem rekla!

JOYCE: Nisem, nisem! Samo še naslov se spomnim! Mora biti nekaj takega, kar naju bo spominjalo na nocojšnjo noč. In samo naju, saj te skrivnosti ne bova zaupala nikomur. Hm, kako bi dal naslov, gotovo mora biti nekaj z bedenjem... in kako se name je v tej Ljubljani zgodilo nekaj finega... finega v Ljubljan... finega...blan... fineganljan... ah, se bom že spomnil, ne skrbi!